This content got low rating by people.

lost money in ponzi scheme but friends who control it printed money dadada

[[Slika:Charles Ponzi.jpg|thumb|Charles Ponzi, 1920]]
'''Ponzijeva shema''' (tudi '''Ponzijeva piramida''' ) se imenuje po italijanskem priseljencu [[Charles Ponzi|Charlesu Ponziju]] (1882-1949) v [[Zdruzene drzave Amerike|ZDA]]. Na zacetku dvajsetih let 20. stoletja je vlagateljem obljubljal 50-odstotni dobicek v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, ces da pri tem izkorisca razliko med cenami ameriskih in italijanskih postnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo ze pred njegovim rojstvom opisovali v razlicnih knjigah.<ref>http://www.finance.si/239343/Goljuf-blagega-zna%E8aja</ref>

Kljuc za delovanje ponzi sheme in uspesnost je vezava glavnice oziroma vlozenih sredstev za dolocen cas. Tako v zacetnih fazah vlagatelji prejemajo visoke dobicke in o teh ''izjemnih'' rezultatih obvescajo druge morebitne investitorje, ki se na podlagi zasluzkov tudi sami odlocijo za vstop, tako shema dobiva nove in nove clane, katerih vlozena in vezana glavnica sluzi za izplacilo obresti in morebitnih zahtev za poplacilo glavnice ''starih'' clanov.<ref>http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042277894</ref>

V tem casu se najpogosteje prek mreznega marketinga pridobiva nove clane, Ko pa dokoncno zmanjka potencialnih investitorjev, ponzi shema podobno kot piramidna shema propade. Tipicne zrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premozni ljudje, ki dalj casa ne potrebujejo vlozenega denarja.<ref>http://mojevro.finance.si/237757</ref>

Ponzi je na ta nacin v pol leta je zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplaceval dobicke. Ponzija je 24. julija 1920 razkrinkal casopis [[Boston Post]] in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revscini in brez denarja.

Najvecjo prevaro na utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme je izvedel [[Bernard Madoff]], ki je od 1991 pa do 11. decembra 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijard ameriskih dolarjev. Madoff je razkril, ko zaradi financne krize ni mogel izplacati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premozenje pa so zaplenili in prodali na drazbi, za poplacilo prevaranih vlagateljev.

== Viri in reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Organizirani kriminal]]
[[Kategorija:Ekonomija]]
[[Kategorija:Denarnistvo]]
[[Slika:Charles Ponzi.jpg|thumb|Charles Ponzi, 1920]]
'''Ponzijeva shema''' (tudi '''Ponzijeva piramida''' ) se imenuje po italijanskem priseljencu [[Charles Ponzi|Charlesu Ponziju]] (1882-1949) v [[Zdruzene drzave Amerike|ZDA]]. Na zacetku dvajsetih let 20. stoletja je vlagateljem obljubljal 50-odstotni dobicek v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, ces da pri tem izkorisca razliko med cenami ameriskih in italijanskih postnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo ze pred njegovim rojstvom opisovali v razlicnih knjigah.<ref>http://www.finance.si/239343/Goljuf-blagega-zna%E8aja</ref>

Kljuc za delovanje ponzi sheme in uspesnost je vezava glavnice oziroma vlozenih sredstev za dolocen cas. Tako v zacetnih fazah vlagatelji prejemajo visoke dobicke in o teh ''izjemnih'' rezultatih obvescajo druge morebitne investitorje, ki se na podlagi zasluzkov tudi sami odlocijo za vstop, tako shema dobiva nove in nove clane, katerih vlozena in vezana glavnica sluzi za izplacilo obresti in morebitnih zahtev za poplacilo glavnice ''starih'' clanov.<ref>http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042277894</ref>

V tem casu se najpogosteje prek mreznega marketinga pridobiva nove clane, Ko pa dokoncno zmanjka potencialnih investitorjev, ponzi shema podobno kot piramidna shema propade. Tipicne zrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premozni ljudje, ki dalj casa ne potrebujejo vlozenega denarja.<ref>http://mojevro.finance.si/237757</ref>

Ponzi je na ta nacin v pol leta je zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplaceval dobicke. Ponzija je 24. julija 1920 razkrinkal casopis [[Boston Post]] in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revscini in brez denarja.

Najvecjo prevaro na utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme je izvedel [[Bernard Madoff]], ki je od 1991 pa do 11. decembra 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijard ameriskih dolarjev. Madoff je razkril, ko zaradi financne krize ni mogel izplacati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premozenje pa so zaplenili in prodali na drazbi, za poplacilo prevaranih vlagateljev.

== Viri in reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Organizirani kriminal]]
[[Kategorija:Ekonomija]]
[[Kategorija:Denarnistvo]]
[[Slika:Charles Ponzi.jpg|thumb|Charles Ponzi, 1920]]
'''Ponzijeva shema''' (tudi '''Ponzijeva piramida''' ) se imenuje po italijanskem priseljencu [[Charles Ponzi|Charlesu Ponziju]] (1882-1949) v [[Zdruzene drzave Amerike|ZDA]]. Na zacetku dvajsetih let 20. stoletja je vlagateljem obljubljal 50-odstotni dobicek v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, ces da pri tem izkorisca razliko med cenami ameriskih in italijanskih postnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo ze pred njegovim rojstvom opisovali v razlicnih knjigah.<ref>http://www.finance.si/239343/Goljuf-blagega-zna%E8aja</ref>

Kljuc za delovanje ponzi sheme in uspesnost je vezava glavnice oziroma vlozenih sredstev za dolocen cas. Tako v zacetnih fazah vlagatelji prejemajo visoke dobicke in o teh ''izjemnih'' rezultatih obvescajo druge morebitne investitorje, ki se na podlagi zasluzkov tudi sami odlocijo za vstop, tako shema dobiva nove in nove clane, katerih vlozena in vezana glavnica sluzi za izplacilo obresti in morebitnih zahtev za poplacilo glavnice ''starih'' clanov.<ref>http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042277894</ref>

V tem casu se najpogosteje prek mreznega marketinga pridobiva nove clane, Ko pa dokoncno zmanjka potencialnih investitorjev, ponzi shema podobno kot piramidna shema propade. Tipicne zrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premozni ljudje, ki dalj casa ne potrebujejo vlozenega denarja.<ref>http://mojevro.finance.si/237757</ref>

Ponzi je na ta nacin v pol leta je zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplaceval dobicke. Ponzija je 24. julija 1920 razkrinkal casopis [[Boston Post]] in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revscini in brez denarja.

Najvecjo prevaro na utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme je izvedel [[Bernard Madoff]], ki je od 1991 pa do 11. decembra 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijard ameriskih dolarjev. Madoff je razkril, ko zaradi financne krize ni mogel izplacati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premozenje pa so zaplenili in prodali na drazbi, za poplacilo prevaranih vlagateljev.

== Viri in reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Organizirani kriminal]]
[[Kategorija:Ekonomija]]
[[Kategorija:Denarnistvo]]
[[Slika:Charles Ponzi.jpg|thumb|Charles Ponzi, 1920]]
'''Ponzijeva shema''' (tudi '''Ponzijeva piramida''' ) se imenuje po italijanskem priseljencu [[Charles Ponzi|Charlesu Ponziju]] (1882-1949) v [[Zdruzene drzave Amerike|ZDA]]. Na zacetku dvajsetih let 20. stoletja je vlagateljem obljubljal 50-odstotni dobicek v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, ces da pri tem izkorisca razliko med cenami ameriskih in italijanskih postnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo ze pred njegovim rojstvom opisovali v razlicnih knjigah.<ref>http://www.finance.si/239343/Goljuf-blagega-zna%E8aja</ref>

Kljuc za delovanje ponzi sheme in uspesnost je vezava glavnice oziroma vlozenih sredstev za dolocen cas. Tako v zacetnih fazah vlagatelji prejemajo visoke dobicke in o teh ''izjemnih'' rezultatih obvescajo druge morebitne investitorje, ki se na podlagi zasluzkov tudi sami odlocijo za vstop, tako shema dobiva nove in nove clane, katerih vlozena in vezana glavnica sluzi za izplacilo obresti in morebitnih zahtev za poplacilo glavnice ''starih'' clanov.<ref>http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042277894</ref>

V tem casu se najpogosteje prek mreznega marketinga pridobiva nove clane, Ko pa dokoncno zmanjka potencialnih investitorjev, ponzi shema podobno kot piramidna shema propade. Tipicne zrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premozni ljudje, ki dalj casa ne potrebujejo vlozenega denarja.<ref>http://mojevro.finance.si/237757</ref>

Ponzi je na ta nacin v pol leta je zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplaceval dobicke. Ponzija je 24. julija 1920 razkrinkal casopis [[Boston Post]] in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revscini in brez denarja.

Najvecjo prevaro na utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme je izvedel [[Bernard Madoff]], ki je od 1991 pa do 11. decembra 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijard ameriskih dolarjev. Madoff je razkril, ko zaradi financne krize ni mogel izplacati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premozenje pa so zaplenili in prodali na drazbi, za poplacilo prevaranih vlagateljev.

== Viri in reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Organizirani kriminal]]
[[Kategorija:Ekonomija]]
[[Kategorija:Denarnistvo]]
[[Slika:Charles Ponzi.jpg|thumb|Charles Ponzi, 1920]]
'''Ponzijeva shema''' (tudi '''Ponzijeva piramida''' ) se imenuje po italijanskem priseljencu [[Charles Ponzi|Charlesu Ponziju]] (1882-1949) v [[Zdruzene drzave Amerike|ZDA]]. Na zacetku dvajsetih let 20. stoletja je vlagateljem obljubljal 50-odstotni dobicek v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, ces da pri tem izkorisca razliko med cenami ameriskih in italijanskih postnih kuponov. Ponzi sicer ni izumil sheme, saj so jo ze pred njegovim rojstvom opisovali v razlicnih knjigah.<ref>http://www.finance.si/239343/Goljuf-blagega-zna%E8aja</ref>

Kljuc za delovanje ponzi sheme in uspesnost je vezava glavnice oziroma vlozenih sredstev za dolocen cas. Tako v zacetnih fazah vlagatelji prejemajo visoke dobicke in o teh ''izjemnih'' rezultatih obvescajo druge morebitne investitorje, ki se na podlagi zasluzkov tudi sami odlocijo za vstop, tako shema dobiva nove in nove clane, katerih vlozena in vezana glavnica sluzi za izplacilo obresti in morebitnih zahtev za poplacilo glavnice ''starih'' clanov.<ref>http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042277894</ref>

V tem casu se najpogosteje prek mreznega marketinga pridobiva nove clane, Ko pa dokoncno zmanjka potencialnih investitorjev, ponzi shema podobno kot piramidna shema propade. Tipicne zrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premozni ljudje, ki dalj casa ne potrebujejo vlozenega denarja.<ref>http://mojevro.finance.si/237757</ref>

Ponzi je na ta nacin v pol leta je zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali celo hipotekarna posojila, da so lahko vlagali v shemo. Dokler je v shemo redno dobival denar, je Ponzi redno izplaceval dobicke. Ponzija je 24. julija 1920 razkrinkal casopis [[Boston Post]] in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora. Charles Ponzi je umrl v revscini in brez denarja.

Najvecjo prevaro na utemeljeno na delovanju ponzijeve sheme je izvedel [[Bernard Madoff]], ki je od 1991 pa do 11. decembra 2008 svoje vlagatelje ogoljufal za kar 64,9 milijard ameriskih dolarjev. Madoff je razkril, ko zaradi financne krize ni mogel izplacati nekaterih vlagateljev, ki so zahtevali umik svojega denarja. Za prevaro je bil obsojen na 150 let zapora, vse njegovo premozenje pa so zaplenili in prodali na drazbi, za poplacilo prevaranih vlagateljev.

== Viri in reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Organizirani kriminal]]
[[Kategorija:Ekonomija]]
[[Kategorija:Denarnistvo]]

H2
H3
H4
3 columns
2 columns
1 column
1 Comment